GALERIJA STANETA KREGARJA - STALNA ZBIRKA

Galerija Staneta Kregarja je bila ustanovljena z odlokom nadškofa dr. Alojzija Šuštarja 15. oktobra 1993. V njej je stalna zbirka 85 umetniških del, ki predstavljajo vse tipične faze slikarjevega dela, od nadrealizma do abstraktnega slikarstva. Dela so podarili Zavodu slikarjevi dediči: sestri Cilka Kregar in Marija Šenk ter brat Ivan Kregar.

Galerija je odprta vsak dan od 8h do 18h. Obiskovalcem je na voljo zloženka s tekstom mag. Pavla Pibernika in katalog z naslovom Stane Kregar - Stalna zbirka poklonjenih del. Spremno besedo je napisal upokojeni nadškof dr. Alojzij Šuštar: "Kregarjeva galerija je spodbuda sedanjemu rodu dijakov in dijakinj, na eni strani za spoštovanje kulturnega in umetniškega izročila, na drugi strani pa za odkrivanje umetniških nadarjenosti." Mag. Pavel Pibernik je prispeval članek z naslovom Kregarjevi galeriji na pot: "Mnogi za lepoto in umetniško govorico občutljivi ljudje so se razveselili odprtja Kregarjeve galerije. Naj bo odslej zgovoren spomenik enemu najpomembnejših slovenskih slikarjev, da bomo v skrivnostni govorici njegovih umetniških del odkrivali in začutili absolutno Lepoto; mladi rod, ki se vzgaja in oblikuje v vnovič odprti Škofijski klasični gimnaziji in Jegličevem dijaškem domu, pa naj si ob bogati zbirki Kregarjevih del širi duhovno obzorje in oblikuje čut za lepo."

Umetnost slikarja Staneta Kregarja je orisal akademik prof. dr. Emilijan Cevc. Ob skrbni analizi slikarjevega bogatega ustvarjanja je med drugim zapisal: " Ob srečevanju s Kregarjevimi platni na stenah njemu posvečene galerije se nikar ne sprašujmo, kaj slika predstavlja, kje in kakšni so njeni motivni rekviziti. Te slike moramo doživeti kot glasbo, ki je ne moremo ujeti z nebogljeno besedo, moramo pa jo vpiti s srcem, da zapoje še očem. Na njih počiva komaj sluten božji pečat, tudi kadar gre za na videz čisto posvetne motive ... Barve ustvarjajo razpoloženje, prebujajo vsebino, zvene v muziki..."

STANE KREGAR

Stane Kregar se je rodil 10. novembra 1905, v Zapužah pri Dravljah.
Leta 1917 se je vpisal na Škofijsko klasično gimnazijo. V gimnazijskih letih je v njem začel dozorevati tudi duhovniški poklic, zato se je takoj po maturi vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani. Mašniško posvečenje mu je leta 1929 podelil škof Gregorij Rožman. Leta 1930 ga je škof poslal na Akademijo likovnih umetnosti v Prago, kjer se je navdušil za modernizem in se pridružil tamkajšnji kubistični šoli. Po ustanovitvi češke nadrealistične skupine se je oprijel novega načina ustvarjanja. Leta 1935 je diplomiral z odličnim uspehom in se vrnil v Ljubljano. Službo je nastopil kot profesor risanja na Škofijski klasični gimnaziji. Kot slikar se je prvič predstavil slovenski javnosti z razstavo v Jakopičevem paviljonu 1936. leta.

Po letu 1950 je zavestno vstopil v svet abstraktnega-nefigurativnega slikarstva. Izredno plodovit je bil na področju religioznega slikarstva. S številnimi barvnimi okni, freskami, mozaiki, oltarnimi slikami in liturgičnimi oblačili je neizbrisno zaznamoval sodobno cerkveno umetnost in obogatil naše cerkve. Umrl je 1. avgusta 1973. leta, pokopan je na šentviškem pokopališču.

Na vrh